Joh 10 | SlvZNZ | STEP | “Dobro si zapomnite, kar vam bom zdaj povedal,” je rekel Jezus svojim poslušalcem. “Kdor ne prihaja v hlev skozi vrata, ampak na skrivaj pleza čez zid, je gotovo tat.

John 10

Dobri pastir

1 “Dobro si zapomnite, kar vam bom zdaj povedal,” je rekel Jezus svojim poslušalcem. “Kdor ne prihaja v hlev skozi vrata, ampak na skrivaj pleza čez zid, je gotovo tat. 2 Pastir prihaja le skozi vrata k ovcam. 3 Čuvaj mu odpira vrata in ovce ga spoznajo že po glasu. Pastir jih potem kliče po imenu ter jih vodi na pašo. 4 Ko vse pripelje iz hleva, gre pred njimi in ovce gredo za njim, ker poznajo njegov glas. 5 Nikoli ne bi šle za tujcem; nasprotno, zbežale bi od njega, ker ne poznajo njegovega glasu.” 6 Poslušalci, katerim je Jezus pripovedoval to zgodbo, niso razumeli, kaj je s tem mislil.

7 Zato je Jezus znova dejal: “Verjemite mi, jaz sem vrata. 8 Vsi, ki so se izdajali za pastirje pred menoj, so bili tatovi. Ovce jih niso poslušale. 9 Jaz sam sem vrata. Kdor prihaja k čredi skozi mene, bo rešen. Skozi ta vrata lahko hodi noter in ven in našel bo sočno pašo. 10 Tat pride, da bi kradel, ubijal in uničeval. Jaz pa prinašam vsem, ki so moji, življenje – in to v izobilju. 11 Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir daje svoje življenje za ovce. 12 Drugače pa je s tistim, ki dela za plačo in ovce niso njegove. Brž ko pride volk, zbeži in pusti ovce same. Volk se zažene med ovce in čreda se razbeži. 13 Takega človeka ovce sploh ne zanimajo. 14 Jaz pa sem dobri pastir in poznam svoje ovce in one poznajo mene, 15 prav tako kot jaz poznam Očeta in Oče pozna mene. Svoje življenje dajem za ovce. 16 Tudi tiste ovce, ki so zdaj še v drugih hlevih, moram pripeljati k sebi, da bodo poslušale moj glas. Tedaj bo samo ena čreda in en pastir. 17 Oče me ljubi, ker dajem svoje življenje, da bi ga znova vzel. 18 Nihče mi ne more vzeti življenja; prostovoljno ga dajem. Imam moč in svobodo, da ga dam, pa tudi da ga ponovno vzamem. To je naloga, ki mi jo je dal moj Oče.”

19 Potem so se Judje spet začeli prepirati o Jezusu. 20 Največ jih je trdilo: “Obsedel ga je hudobni duh! Ni pri pameti! Kaj nam koristi, da ga poslušamo?” 21 Drugi pa so menili: “Obseden človek ne bi govoril tako! Ali bi hudobni duh mogel ozdraviti slepega?”

Ali si Mesija?

22 Bila je zima. V Jeruzalemu so praznovali praznik posvetitve templja. 23 Jezus je bil prav tedaj tam, v Salomonovi hali, 24 ko so ga obkrožili Judje in vprašali: “Koliko časa nas boš še pustil v negotovosti? Če si Kristus, nam odkrito povej!” 25 “Že sem vam povedal, toda nočete mi verjeti,” je odgovoril Jezus. “Vse to, kar sem storil po nalogu svojega Očeta, naj bi zadostovalo kot dokaz. 26 Vi pa mi ne verjamete, ker niste iz moje črede. 27 Moje ovce poznajo moj glas, jaz jih poznam in za menoj hodijo. 28 Dajem jim večno življenje in nikoli se ne pogubijo. Nihče jih ne more iztrgati iz moje roke. 29 Moj Oče mi jih je dal in on je močnejši od vseh drugih. Zato jih tudi nihče ne more iztrgati iz moje roke: 30 jaz in Oče sva namreč eno.”

31 Jezni so Judje spet zgrabili kamenje, da bi ga umorili. 32 Jezus pa je dejal: “Po Božjem nalogu sem storil velike in čudovite stvari. Za katerega izmed teh čudežev me hočete umoriti?” 33 “Ne zaradi dobrega dejanja, ampak zato, ker ne prenehaš preklinjati Boga, moraš umreti. Samo človek si, pa ne prenehaš trditi, da si Bog!” ^{▼▼Janez 5,18; 8,24.28.} 34 Jezus je odvrnil: “Ali ne piše v vašem zakonu: ‘Rekel sem vam: bogovi ste’? ^{▼▼Psalm 82,6. Hebrejska beseda “elohim” ne pomeni samo “bogovi”, ampak tudi: vladarji, sodniki, božanska bitja, angeli, (edninski pomen), bog, boginja, tisti, ki je podoben bogu, Božja dela ali tisto, kar pripada Bogu, (pravi) Bog.} 35 Bog imenuje bogove tiste, h katerim je prišlo Božje sporočilo. Ali boste morda proglasili Sveto pismo kot neveljavno? 36 Kako morete tega, ki ga je Bog sam izbral in poslal na svet, imenovati bogokletnika, samo zato ker pravi: ‘Božji Sin sem’? 37 Če ne delam Božjih del, mi ni treba verjeti. 38 Če pa jih delam, verjemite vsaj tem dejanjem, če že nočete verjeti meni, da bi končno spoznali in uvideli, da je Oče v meni in jaz v Očetu!”

39 Zdaj so spet hoteli prijeti Jezusa, toda umaknil se jim je. 40 Vrnil se je na drugo stran Jordana in ostal je tam, kjer je Janez prej krščeval. 41 Mnogi ljudje so šli za njim. “Janez sicer ni storil nobenega čudeža,” so menili, “toda vse, kar je povedal o tem človeku, je resnica!” 42 Tako so mnogi začeli verjeti, da je Jezus Mesija.